10. mednarodni simpozij Civilna družba in šolski sistem je potekal pod naslovom Od enciklopedije do Wikipedije, osrednja tema simpozija je bila znanje in s tem povezane pedagoško-didaktične novosti pri podajanju in usvajanju novih znanj ter enakost med spoloma v izobraževalnem sistemu.
Potekal je od 17. do 18. oktobra 2019 na lokacijah Šolskega centra Celje, Pot na Lavo 22 in Ljubljanska cesta 17, organiziran je bil v sodelovanju Šolskega centra Celje, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, AŠ – Aktivni šolniki, šolskega športnega društva 4. julij, Muzeja novejše zgodovine Celje in Mestne občine Celje.
Organizacijskemu odboru je predsedovala Saša Silovšek, na konferenci je sodelovalo 108 udeležencev, od tega 71 s strokovnimi prispevki. Prisotni so bili udeleženci 5 držav: Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije, Rusije in Slovenije. Delo je potekalo v obliki plenarnih predavanj, plenarnih pogovorov in predstavitev strokovnih prispevkov udeležencev v 3 sekcijah. V otvoritvenem delu so sodelovali dijaki Šolskega centra Celje, prisotni sta bili predstavnici Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, Maja Krušič Šega iz sektorja za razvoj izobraževanja ter Mestne občine Celje, podžupanja Breda Arnšek. Pripravljena je bila kronološka razstava simpozija od začetka do 10. izvedbe. Za vse udeležence je bilo organizirano strokovno vodenje po Muzeju novejše zgodovine Celje, po razstavi Mesto pod mestom in po razstavi o Almi Karlin v Pokrajinskem muzeju Celje.
Po otvoritvi simpozija, je v četrtek najprej potekalo strokovno predavanje dr. Viljema Ščuka z naslovom Vloga šole v razvoju osebnosti mladostnika. Sledil je plenarni razgovor z bivšim vrhunskim športnikom Petrom Podunavcem, ki je spregovoril o svoji življenjski poti od športnika do danes zelo uspešnega podjetnika.
Naslednji dan je bil namenjen predstavitvam strokovnih prispevkov v 3 sekcijah, zaključil pa se je s plenarnim razgovorom z gostoma dr. Karlom Gržanom in Deso Muck, pod naslovom Od enciklopedije do Wikipedije.
V času poteka simpozija je ob plenarnih delih in predstavitvah strokovnih prispevkov potekala tvorna razprava o tem, kaj znanje sploh je, katero je tisto »vseživljenjsko« znanje, česa je v učnih načrtih preveč ali premalo, kako orientirati pouk, da bo pridobivanje znanja lažje, hitrejše, bolj zanimivo in da bo pridobljeno znanje trajnejše in uporabno v življenju. Poleg tega so udeleženci razpravljali o primerni količini najnovejše učne tehnologije v učnem procesu; prevladovalo je mnenje, da je uporaba nujna, vendar mora biti zmerna in premišljeno vključena v učno-vzgojni proces.
Na simpoziju je bila obravnavana tudi tema, posvečena enakosti med spoloma in dilemi, ali spol vpliva na pridobivanje znanja in ali slovenska šola naredi dovolj za enakopravnost med spoloma v šoli in družbi. Ugotovljeno je bilo, da spolni stereotipi še vedno obstajajo, izraženo je bilo celo mnenje, da je slovenska šola bolj pisana na kožo dekletom kot fantom. Na vsak način pa na področju enakosti med spoloma še vedno ni storjenega dovolj in bo potrebno v šolskem sistemu tej problematiki tudi v bodoče potrebno posvetiti dovolj pozornosti.
S pomočjo tujih gostov smo primerjali slovenski izobraževalni sistem z ruskim in srbskim, dotaknili pa smo se tudi šolskega sistema v Keniji.
Vsi strokovni prispevki udeležencev so bili objavljeni v zborniku, ki je dostopen na spletni strani simpozija http://web.sc-celje.si/simpozij/.
Zaključek simpozija je minil v znamenju dejstva, da slovenski učenci in dijaki v šolskem sistemu dobijo veliko kvalitetnega znanja, vendar so nujno potrebne tudi spremembe učnih načrtov in nacionalni konsenz o tem, kakšno šolo želimo – ali digitalizirano ali še vedno konservativno s samo nujnimi tehnološkimi posodobitvami. Pregled in prenova učnih načrtov, predvsem v osnovni šoli, je nujna. Določena znanja predstavljajo odvečen balast in nepotrebno obremenjevanje učencev, na drugi strani pa primanjkuje znanj ter veščin, ki so usmerjena v prihodnost in bodo omogočala predvsem veliko fleksibilnost v življenju.
Valentin Punčoh
CELOTNA GALERIJA FOTO UTRINKOV