18. in 19. oktobra 2018 je v prostorih Šolskega centra Celje Višje strokovne šole in Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko potekal 9. mednarodni strokovni simpozij Civilna družba in šolski sistem pod naslovom Za hlapce vzgojeni?. Udeležilo se ga je 93 udeležencev, od katerih jih je 78 sodelovalo z avtorskim prispevkom. Osrednji obravnavani temi sta bili vzgoja v družbi in vzgojno-izobraževalnem sistemu ter vključevanje kulturne dediščine v pouk. Izbrani tematiki sovpadata s 100. obletnico smrti Ivana Cankarja in letom evropske kulturne dediščine.
Krajše četrtkovo otvoritveno dogajanje je zaznamoval kulturni program in nagovori ravnatelja SŠSDL Igorja Lupšeta, župana Mestne občine Celje, Bojana Šrota in Aleša Ojsterška, vodje sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Sledilo je plenarno predavanje ddr. Nataše Golob pod naslovom Ali je bil srednji vek res temen?, v katerem je poudarila bogato in enakovredno kulturno-umetniško in zgodovinsko vrednost slovenskega etničnega prostora in naroda, česar se Slovenci ne bi smeli sramovati, pač pa črpati iz tega moč in energijo za prihodnost ter skrbeti za to, da se bogata dediščina prenaša na nove rodove, tako v domačem okolju kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Sledil je plenarni pogovor z medijsko zelo izpostavljeno in prepoznavno Zvezdano Mlakar, ki je želela delavcem v vzgoji in izobraževanju položiti na srce, kako pomembno vlogo imajo v življenju otrok, učencev in dijakov in da imajo na njih izjemno vplivno moč. Na vsak način je zanikala Cankarjevo zbadljivko, da so Slovenci hlapci in je izrazila željo, da slovenska šola vzgaja in vzgoji pokončne, kreativne, samozavestne in poštene ljudi.
Prvi dan simpozija se je zaključil s predstavitvami udeležencev v treh sekcijah, kjer so učitelji in vzgojitelji predstavili praktične in teoretične primere vzgoje in vzgajanja v šolskem prostoru ter primere vključevanja kulturne dediščine v pedagoško delo, ki je prav tako pomembna v procesu vzgoje za vrednote družbe, kot so spoštovanje, razumevanje in strpnost. Udeleženci so večkrat poudarili, kako neločljiv je vzgojni vidik šole in kako pomembna je vloga vsakega učitelja, še posebej razrednika, ki najbolj tesno sodeluje z otroki in njihovimi starši.
Delo v sekcijah se je nadaljevalo drugi dan, po prvem odmoru sta se simpoziju pridružili Liese Van den Perre iz Belgije in Adriana Vita iz Italije, ki sta v plenarnem pogovoru predstavili svojo življenjsko pot in mednarodno izmenjavo, ki sta se je udeležili ter predstavili šolska sistema v njunih državah. Tema pogovora so bile tudi kulturne, družbene in naravne razlike med Slovenijo in njunima domovinama.
O kulturnih razlikah in integraciji otrok kosovskih Albancev je potekal pogovor z Vero Haliti, Albanko, ki živi in dela v Sloveniji. Pojasnila je težave pri urejanju administrativnih zahtev in navedla nekaj vzrokov, zakaj poteka integracija otrok s Kosova tako počasi. Strinjala se je s predlogom, da bi bilo smiselno, da se za te otroke uvede nekakšno pripravljalno leto, v katerem bi se pred vključitvijo v redno izobraževanje učili slovenščine in prilagoditev na slovenski družbeni in kulturni prostor.
V zgodnjih popoldanskih urah so se udeleženci podali na celjski Stari grad, kjer jim je vodič, preoblečen v viteza, na duhovit način predstavil zgodovino gradu in celjskih grofov.
Temu je sledil plenarni pogovor z ultramaratonko Natašo Robnik, ki je poudarila, da je za uspeh potrebno trdo delo, samodisciplina in odrekanje oz. postavitev prioritet. Pritrdila je navedbi, da k temu prispeva tudi vzgoja v domačem oz. družinskem okolju in šoli.
Simpozij se je zaključil s plenarnim pogovorom z Američanom Joshuo Rocchiem, ki živi in dela v Sloveniji. Njegovo videnje slovenske družbe je predstavil na iskriv in humoren način, pri čemer ne trdi, da bi bili Slovenci hlapčevski, še posebej, če pogleda mlajšo generacijo. Tudi on je poudaril dejstvo, da mora šola poskrbeti za to, da bodo mladi postali samozavestni in odločni.
Simpozij se je končal z zaključnim nagovorom predsednice organizacijskega odbora, Saše Silovšek, ki je delo na simpoziju ocenila kot odlično in povzela vsebino z besedami, da je hlapec lahko prav vsak, ki se podreja oz. se tako počuti in da je to osebna stvar in odločitev, ki se ji lahko odrečemo in živimo po svoje, torej nismo več hlapci. Dejala je še, da imajo delavci v vzgoji in izobraževanju srečo, da lahko pri mladih širijo zavest o svobodnih odločitvah, za kar pa je potrebno veliko znanja, osebne integritete in modrosti.
Valentin Punčoh