Letošnji podnaslov našega vsakoletnega strokovnega posveta je bil Marija Terezija, na pomoč!
Govorili smo namreč o strokovnih in splošno življenjskih kompetencah oz. o pridobivanju le-teh ter katere so fundametnatalne brez katerih človek v življenju težko funkcionira. Ugotovili smo, da danes otroci in mladostniki niso več dovolj dobro pripravljeni na življenje, da nimajo splošne razgledanosti, motoričnih spretnosti, ne znajo kritično razmišljati ali logično sklepati, se ne znajdejo pri matematičnih problemih itd. Svet in družba ter posledično šolski sistem so v digitalni eri drugačni in iskali smo rešitve za izboljšanje stanja.
20. in 21. oktobra 2022 smo tako tematiko osvetljevali na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko s številnimi strokovnimi delavci od vrtca do srednjih šol, ki so predstavili 49 strokovnih prispvevkov ter uglednimi gosti na plenarnih predavanjih in pogovorih. Tako je z zgodovinskega vidika pripravil prispevek dr. Jure Gašparič, ki je poudaril pomen znanja in veščin tudi v sodobnem času, le da so dandanes nekoliko drugačne ali spremenjene kot pa v času Marije Terezije. V plenarnem pogovoru s Petro Privšek, direktorico službe za prodajo in marketing pri Slovenskih železnicah in Polono Vajaga Hribar, direktorico Sektorja za podporo poslovanja pri Agenciji za civilno letalstvo RS, smo razmišljali o tem, ali se ženske in moške kompetence razlikujejo in ugotovili, da ne, vedno pa je potrebno sodelovanje med ljudmi in dobri odnosi. Dotaknili smo se tudi športa in vloge kompetentnosti v njem, prav tako v plenarnem pogovoru, gosta pa sta bila Hrvoje Fižuleto in Igor Topole. Poudarila sta, da je za uspeh potreben talent in predvsem trdo delo. Simpozij smo zaključili s predavanjem in pogovorom z dr. Jerco Legan Cvikl, antropologinjo, ki je podala družbeni vidik kompetenc in kompetentnosti.
Udeleženci strokovnega posveta so s svojimi strokovnimi prispevki podali mnogo praktičnih primerov, kako izboljšati pridobivanje nekaterih ključnih kompetenc vsakega posameznika, kot so podjetnost, jezikovne zmožnosti v maternem in tujem jeziku, digitalna pismenost ali splošno življenjske zmožnosti. Osnova so dobre komunikacijske veščine, ki vodijo k boljšemu razumevanju med ljudmi takov v profesionalnem kot tudi zasebnem življenju in poleg kompetenc in kompetentnosti človeka je potrebno postaviti na vodilno mesto čut za sočloveka.
Kljub vsemu pa so se udeleženci strinjali, in to je poudarila tudi predsednica organizacijskega odbora, Ksenja Rožanski Fidler, da je v zapletenih in kompleksnih življenjskih situacijah in tudi v izobraževalnem sistemu najbolje ravnati po “zdravi kmečki pameti”.
Valentin Punčoh
