Na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju je v petek, 18. 10., in soboto, 19. 10. 2013, potekal že 4. mednarodni strokovni simpozij z naslovom Civilna družba in šolski sistem, ki ga je organiziralo društvo Aktivni šolniki – šolsko športno društvo 4. julij v sodelovanju s Šolskim centrom Celje.
V uvodu v simpozij je z vzpodbudnimi besedami spregovorila glavna organizatorka simpozija ga. Saša Silovšek, pevski zbor profesoric Šolskega centra Celje je poskrbel za prijetno vzdušje, ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, gospod Igor Lupše, pa je pozdravil goste, predavatelje ter ostale udeležence simpozija. Nato sta nekaj uvodnih misli ob tako pomembnem dogodku na šoli podali še gospa dr. Slavica Černoša, vodja direktorata za srednje šole na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, ter gospa podžupanja, mag. Darja Turk, iz Mestne občine Celje.
V prvem delu simpozija je potekala plenarna okrogla miza z naslovom Šola, družba in uspešne ženske, ki jo je vodil dr. Tone Kregar. Gostje so bile gospe: dr. Maca Jogan, slovenska sociologinja, poznana po delih na področjih razvoja socioloških teorij, zgodovine sociologije na Slovenskem in sociologije spolov, Anica Kumer, upokojena, a še vedno zelo aktivna igralka Slovenskega ljudskega gledališča Celje ter Borštnikova nagrajenka, dr. Milena Sedovnik, pomočnica generalnega direktorja za korporativni razvoj in kadre v ACH d.d. ter avtorica strokovnih prispevkov o upravljanju s človeškimi viri, organizaciji, kakovosti in strateškem menedžmentu, in Martina Ratej, slovenska atletinja – metalka kopja.
Pogovor z njimi je bil zanimiv, saj so vsaka iz svojega zornega kota spregovorile o šolskem sistemu in družbi, ki je vsaki na drugačen način omogočila uspešnost, prepoznavnost ter osebno zadovoljstvo v delu, ki ga z veseljem uspešno opravljajo. Z znanjem, voljo ter ljubeznijo do tistega, kar delaš in ti nudi veselje vsak dan na novo, lahko ženska premaguje vse probleme in težave, na katere naleti zaradi svojega dela ali samo zato, ker je ženska. Na žalost se bariere v glavah nekaterih ljudi še vedno zelo počasi rušijo. Na nekaterih družbenega življenja se ženske lahko hitreje uveljavijo, drugje zopet počasneje ter teže. Konec koncev je tudi 21. stoletje še vedno pretežno moški svet.
Simpozij se je nadaljeval z referati tujih in domačih udeležencev, ki so bili razdeljeni v sekcijo Primeri dobre prakse ter sekcijo Ideje in izzivi.
V sekciji Primeri dobre prakse so se predavatelji predstavili z zanimivimi projekti od vrtca do srednje šole, s katerimi bogatijo šolski sistem ter nadgrajujejo znanja, predpisana z učnimi načrti. V sekciji Ideje in izzivi pa so predavatelji predstavili, kako se da šolski sistem oz. učno snov popestriti s pravljico pri matematiki, pametnim telefonom pri resnem šolskem delu, s podjetništvom pri pouku ipd.
Zelo zanimivo predavanje je imela gostja iz Francije ga. Nadege Mourgues Frouin, ki je spregovorila o pomenu mobilnosti današnjega mladega človeka, kjer je tudi razložila, zakaj je za svoje dijake izbrala prav malo deželo na sončni strani Alp.
Nemška gosta g. Hubert Mayer ter ga. Verena Decker sta predstavila vključevanje tujcev v nemški šolski sistem, probleme ter rešitve le-teh, ki se pri jezikovno, kulturno in rasno drugačnih dijakih pojavijo.
Gospa Zsuzsi Stipta iz Madžarske je predstavila madžarski šolski sistem, gospa Auguština Budja, ki že več desetletij živi na Švedskem, je spregovorila o Slovencih na Švedskem, njihovem šolskem sistemu ter integraciji Slovencev v novo družbeno in jezikovno okolje, gospod Branko Pratengrazer iz Hrvaške pa je predstavil delovanje šolskih sindikatov na Hrvaškem.
V dveh dnevih se je zvrstilo 24 zanimivih referatov učiteljev iz srednjih in osnovnih šol ter vrtcev. Vsi so pritegnili zanimanje poslušalcev, saj se je po vsakem razvila zanimiva debata.
Rdečo nit vseh bi lahko strnila v sledeče povedi:
Šola in civilna družba morata delovati z roko v roki, če hočeta biti uspešni pri skupnem delu, tj. izobrazbi vsestransko razgledanih in strokovno podkovanih ljudi.
Torej šola in civilna družba sta in morata biti vzajemna partnerja, če hočemo imeti zdrav šolski sistem in zdravo družbo.
Seminar smo zaključili z ogledom stalnih zbirk v Muzeju novejše zgodovine v Celju, kjer smo se sprehodili po obrtniški ulici, saj je Celje znano po uspešni zgodovini obrtništva, se seznanili z življenjem in delom največje celjske popotnice Alme Karlin ter spoznali delo in virtuoznost enega izmed največjih Celjanov, gospoda Pelikana, znanega celjskega fotografa.
Udeleženci mednarodnega simpozija smo dobili obilico novih znanj, spoznali delo naših kolegov po drugih šolah ter zopet postali bogatejši za kakšno novo spoznanje, ki nam bo pomagalo pri vsakdanjem delu in ustvarjanju.
Maja Antonič
