2024 – 15. STROKOVNI SIMPOZIJ CIVILNA DRUŽBA IN ŠOLSKI SISTEM

17. in 18. oktobra 2024 smo na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko organizirali posvet strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pod naslovom Šola nenehnih sprememb. Obravnavana tematika je zajemala aktualno resničnost v šolskem sistemu digitalne dobe. Svet okoli nas se neprestano spreminja, tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo, družbene dinamike se preoblikujejo in v tem kontekstu smo obravnavali vprašanja, kako naj se vzgojno-izobraževalni proces prilagodi, izboljša in oblikuje smernice ali rešitve, ki bodo kos izzivom sedanjosti in bližnje prihodnosti.

Vsebina simpozija je bila posvečena dvema najpomembnejšima in najbolj aktualnima temama današnjega časa: trajnosti ter digitalni in medijski pismenosti. Skoraj sredi tretjega desetletja 20. stoletja se soočamo z izzivi, ki zahtevajo od nas, strokovnih delavcev v izobraževalnem sistemu, in naših šol nove pristope k izobraževanju, ki so in bodo še bolj usmerjeni v prihodnost in razvijali odgovoren odnos posameznika do našega planeta ter družbe oz. človeške civilizacije nasploh.

Po otvoritveni slovesnosti je bila najprej na vrsti plenarna okrogla miza pod naslovom Trajnostno v šoli in družbi, na kateri so sodelovali dr. Janez Berdavs (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), mag. Helena Kojnik (podjetje Simbio) in mag. Roman Krajnc (Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko). Na okrogli mizi so se sodelujoči pogovarjali o t. i. zelenem prehodu, trenutnem stanju na področju okolja ter vlogi vzgoje in izobraževanja v procesu trajnostnega razvoja. Prvi dan smo zaključili z dvema plenarnima pogovoroma, in sicer z Mariom Galuničem, odličnim poznavalcem medijskega sveta, ki je poudaril, da ima šola izjemno vlogo pri razvijanju medijske pismenosti, saj so mladi danes nenehno izpostavljeni različnim informacijam, ki se jih morajo naučiti selekcionirati in ločiti prave od lažnih. Drugi plenarni pogovor je potekal z Majo Ceraj, znano osebnostjo v svetu športa, ki je v dosedanji karieri veliko časa preživela v tujini in je predstavila oz. pripravila primerjavo življenja in šolanja v različnih kulturah, s katerimi je bila v stiku.

Drugi dan srečanja je bil namenjen predstavitvam prispevkov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, letos jih je bilo 41. Vsebinsko smo prispevke ločili na dve tematski področji:

1. TRAJNOSTNO V ŠOLI IN DRUŽBI
Prispevki so bili osredotočeni predvsem na vidik izvedbe pouka v naravi, primere praks, kako se v šoli varčuje z energijo (npr. zamenjava svetlobnih teles, namestitev pitnikov za vodo, urejanje eko vrtov …) ter kako pedagoški delavci vsebine trajnosti vključujejo v ure pouka, torej kako ozaveščajo otroke in mladostnike o pomembnosti in nujnosti trajnostnega načina življenja za prihodnost človeške družbe in planeta.

2. DIGITALNA IN MEDIJSKA PISMENOST
V tej sekciji so prispevki in predstavitve obravnavali pomen digitalne in medijske pismenosti v digitalni dobi, polni napačnih informacij in lažnih novic. Pomembno vprašanje je, kako naučiti otroke in mladostnike razlikovanja med pravimi in nepravimi informacijami, kako se lotiti preverjanja pristnosti na spletu, kako se izogniti goljufijam in lažnivim informacijam.

Pomembno mesto pri predstavitvah je imela tudi uporaba umetne inteligence v izobraževanju, predvsem na kakšen način ter kdaj naj bi v učnem procesu uporabljali orodja umetne inteligence, kdo je v ozadju te tehnologije in katere so največje pasti pri uporabi. Ključno stališče prisotnih udeležencev je bilo, da je potrebno umetno inteligenco vključevati v delo, vendar je ob tem nujna kritična presoja posameznika, da bodo strokovni delavci lahko s pravimi informacijami opolnomočili mladostnike za pravilno in kritično uporabo umetne inteligence.

Vsi prispevki so v celoti dostopni na spletni strani simpozija.

V okviru simpozija smo udeležencem ponudili tudi sproščanje z zvočno terapijo in aktivnostjo iskanja zaklada po mestu Celje.

Simpozij je s plenarnim pogovorom zaključil dr. Tonček Kregar. Gost Jernej Dirnbek – Dimek je v pogovoru poudaril bojazen pred pretirano uporabo digitalne tehnologije, predvsem v smislu razvrednotenja pristnih medčloveških odnosov in škodljivega vpliva na razvoj osebnosti.

Konferenca je ponudila mnogo priložnosti za razpravo, analizo, pripravo smernic za delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ponudila je tudi možnost mnogih neformalnih razgovorov, izmenjav mnenj in izkušenj, zato si želimo tovrstno strokovno srečanje ponuditi tudi v prihodnje.

ZBORNIK 2024